Sprehajam se po Kopru in uživam v lepem zimskem dnevu. Sedem na najbližjo prazno klopco, danes je namreč kar precej ljudi zunaj. Nastavljam se kljub letnemu času toplemu soncu, ko me naenkrat nekdo ogovori. Osebo ne prepoznam, nato mi pove, da smo bili včasih sosedi. V njem komaj prepoznam Slavkota, čisto spremenjen je, shujšal je in to ne malo. Prisede in začneva obujati spomine. Še vedno ne morem verjeti, da je to ista oseba, takrat je namreč imel približno sto kg več, zato ga tudi nisem prepoznala. Pove mi, da je hudo zbolel, zato se je odločil, da je potrebno narediti korenito spremembo življenskega sloga. V dveh letih je izgubil sto kilogramov. Moje prvo vprašanje je, kaj se je zgodilo z odvečno kožo, kajti nekje sem brala, da je to ponavadi težava. In on reče, oh abderoplastika. Ker nimam pojma kaj to je, ga zelo debelo pogledam. Zasmeje se in mi razloži, da je abderoplastika kirurška odstranitev odvečne kože. Prvič slišim za to besedo. Vesela sem, da mu je uspelo, ker je resnično zelo dober človek.
Doma pri kosilu se delam pametno in vprašam moža, če ve kaj je to abderoplastika. Sedaj je on na vrsti, da me gleda začudeno. Razložim mu, da je abderoplastika kirurška odstranitev odvečne kože. Povem mu, da sem na sprehodu srečala našega bivšega soseda iz Nove gorice in da ga nisem prepoznala. Da je shujšal približno sto kilogramov in so mu nato napravili poseg, ki se imenuje abderoplastika. Tudi on je zelo vesel za njega, včasih nam je bil res dober sosed. Ker pa vem, da mojega moža zanimajo podrobnosti o tej operaciji, mu povem da sem ga povabila naslednji dan na pijačo, da mu sam razloži, kako je bilo. Zvečer ležim na kavču in berem knjigo, ko slišim moža v kuhinji. Po telefonu sprašuje prijatelja ali ve kaj je to abderoplastika. Nasmejim se, ker nisem edina, ki sem želela izpasti učeno.